Okolju prijaznejša hladilna sredstva

Okolju prijaznejša hladilna sredstva

Toplogredni plini so tisti plini v Zemljini atmosferi, ki imajo sposobnost zadrževanja toplote. Njihova naloga je, da prepuščajo sončne žarke do Zemlje in preprečujejo, da bi pridobljena toplota ušla nazaj v vesolje. Met temi plini najdemo vodno paro, ogljikov dioksid, ozon in metan. Tu pa so še umetno ustvarjeni plini, ki vsebujejo fluor, tako imenovani F-plini, ki se jih uporablja v industriji. Ti imajo do 23000-krat večjo moč zadrževanja toplote kot CO2, zato moramo biti pri njihovi uporabi previdni, saj pomembno vplivajo na podnebne spremembe.

Kaj je v klimatski napravi?

Kaj je v moji klimi?


Hladilno sredstvo v klimatski napravi je utekočinjen plin, ki je pomemben za sam hladilni cikel. V njem pri nizki temperaturi in pri nizkem tlaku sprejema toploto in izhlapeva, pri visoki temperaturi in visokem tlaku pa oddaja toploto in se utekočini.


Hladilna sredstva označujemo s črko in številko v skladu z mednarodnim standardom ASHRAE 34, pri čemer je R oznaka za hladilni plin (angleško refrigerant), številka pa označuje različne kemijske lastnosti tega sredstva.


Uporabljajo se za klimatske in hladilne sisteme v stanovanjskih zgradbah, športnih objektih, v kemični in farmacevtski industriji, v avtomobilski proizvodnji in še najbolj pri proizvodnji in transportu živil. Za vsako izmed teh uporab je seveda potrebno najti najoptimalnejše sredstvo glede na njegove lastnosti.


Iskanje pravega hladilnega sredstva


Začetki hlajenja s stiskanjem plina segajo k profesorju Williamu Cullenu iz Glasgowa, ki je leta 1755 naredil led z izparevanjem vode pri nizkem tlaku. Podobne poskuse je delal tudi z etil etrom. Kasneje, leta 1834, je Američan Jacob Perkins patentiral hladilno napravo z etil etrom, ki je imela že vse elemente sodobne klimatske naprave: kompresor, kondenzator, ekspanzijski ventil in uparjalnik. Od takrat naprej smo na lovu za idealnim hladilnim sredstvom.

Hladilno sredstvo - klimatska naprava

Kaj je potrebno vedeti?


Če želimo biti pred nakupom klimatske naprave ozaveščeni o njenem delovanju in vplivu na okolje, je pomembno, da poznamo nekaj osnovnih pojmov, ki so povezani s hladilnimi plini v njej. Za potrošnike so pomembne 3 lastnosti hladilnih plinov:


1. Varnostni razred


Pri tem opazujemo, kako toksično in kako vnetljivo je posamezno hladilno sredstvo. Pri toksičnosti imamo dva razreda:

  • manj toksična sredstva
  • zelo toksična sredstva


Glede vnetljivosti pa se sredstva delijo na:

  • nevnetljiva
  • težko vnetljiva
  • vnetljiva
  • lahko vnetljiva


2. Potencial globalnega segrevanja (GWP)


GWP ali Global Warming Potential je vrednosti, ki kaže, kako močno je kilogram določenega sredstva sposoben zadrževati toploto v primerjavi s kilogramom ogljikovega dioksida.


3. Potencial tanjšanja ozonskega plašča (ODP)


ODP oziroma Ozone Depletion Potential je vrednost, ki kaže, kako močno lahko hladilno sredstvo poškoduje ozonski plašč. Meri se glede na vpliv, ki ga ima sredstvo R11.

Plin R32 v klimatskih napravah

Najpogosteje rabljena hladilna sredstva v Mitsubishi Electric klimatskih napravah


R410A


Hladilni plin R410A je mešanica dveh plinov R32 in R125. Je varen za uporabo in spada v skupino manj toksičnih, nevnetljivih plinov A2. Njegov potencial tanjšanja ozonskega plašča je 0, kar je njegova velika prednost. Na drugi strani pa ima visok potencial globalnega segrevanja. Ta znaša kar 2088 (GWP), zaradi česar bo od leta 2025 v državah EU prepovedan.


R32


Ta plin v 50 % sestavlja prej omenjeni R410 in se vedno pogosteje pojavlja v novih klimatskih napravah, saj ima kar trikrat nižji potencial globalnega segrevanja (GWP = 675). Je prav tako energetsko bolj učinkovit, saj ga naprava porabi približno 30 % manj. Nekoliko manj ugodna je njegova večja vnetljivost (A2L), čeravno sam po sebi težko zagori. Mitsubishi Electric ga uporablja v seriji M in Mr Slim Power Inverter.


R290


To hladilno sredstvo je dejansko propan, prilagojen za klimatske naprave. Njegov ODP je 0, kar pomeni, da ne vpliva na ozonski plašč, prav tako pa je njegov GWP samo 3. Žal spada med vnetljive pline in zanj valjajo posebni varnostni predpisi, uporablja pa se le v kompaktnih klimatskih napravah.


Izbira katerega koli hladilnega sredstva je kompromis. Ker jih uporabljamo za različne namene, je nastalo veliko mešanic hladilnih sredstev. Te pa imajo lastnosti, ki si včasih nasprotujejo: če je sredstvo prijazno do ozona, je lahko močno vnetljivo in obratno. Tako je lov na popolno sredstvo še zmeraj odprt. Za uporabnika pa je predvsem pomembno, da ve, kaj se nahaja v njegovi domači klimatski napravi, da lahko tudi na podlagi tega sprejme zavestne odločitve, o tem, katerega proizvajalca bo podprl in kateri model klimatske naprave bo kupil.

# Značke objave